SAARLOOSOV VOLČJAK

(SAARLOOSWOLFHOND)
Datum objave originalnega veljavnega standarda: 22.1.1999
FCI-Standard number: 311
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov). Sekcija 1 Ovčarski pes. Brez delovnega preizkusa.

IZVOR: Pasma izvira iz Nizozemske.

NAMEN:

Saarloosov volčjak ni bil vzrejen z nobenim določenim namenom. Ima lastnosti, ki mu omogočajo, da je zvest in zanesljiv spremljevalec in hišni pes.

KRATEK POVZEM ZGODOVINE:

Leendert Saarloos (1884–1969) je ljubil naravo in pse. Vendar je menil, da so psi postali preveč humanizirani in je kot ljubitelj nemškega ovčarja želel naravne lastnosti vzrediti nazaj v pasmo, da bi ustvarili boljšega delovnega psa. Zaradi tega je križal samca nemškega ovčarja (Gerard van der Fransenum), psa klasičnega Pruskega tipa, s Fleuri, samico volka, ki je izvirala iz sibirske veje evropskega tipa volka (1932). Parjenje nazaj k očetu mu je dalo osnovno populacijo živali s četrtino volčje krvi. Med naslednjimi poskusnimi fazami s strogo selekcijo, se je razvila nova pasma, «Evropski volčjak». Izbrane živali te nove pasme so se sprva dobro odrezale kot psi vodniki za slepe. Vendar se je zaradi povečanja volčje krvi delovna sposobnost, podedovana od prvotnega prednika Gerarda, postopoma izgubila in postalo je očitno, da pasma ni bila primerena za delovne ali vodniške pse.
Zapuščina Leenderta Saarloosa, ni delovni pes, ampak pasma z atributi narave, ki je bila priznana leta 1975. Takrat je pasma dobila ime «Saarlooswolfhond» v čast njenega ustanovitelja.

SPLOŠNI VTIS:

Saarloosov volčjak je močno grajen pes, katerega zunanji videz (zgradba telesa, gibanje in dlaka) spominja na volka. Njegova konstrukcija je uravnotežena in ima precej dolge okončine, ne da bi dajal vtis da je dolgonogi. Samci in samice se morajo jasno razlikovati po videzu.
  • PROPORCIJE: Saarloosov volčjak je daljši od svoje višine. Zgornja čeljust in lobanja sta dolžinsko v razmerju 1:1.

VEDENJE / TEMPERAMENT:

Živahen pes, poln energije, ponosnega neodvisnega značaja. Uboga samo iz svoje proste volje in ni pokoren. Svojemu gospodarju je vdan in zelo zanesljiv. Čeprav sam sebe zna do neke mere zaposliti, je vedno zelo pozoren na dejavnosti tropa. Dobro je poudariti da je Saarloos pretežno krdelno usmerjen pes, ki je rad v družbi družine zato ni priporočljivo, da živijo v pesjakih. Ob takem življenju bo potrt in obstaja nevarnost, da se pojavi agresija zaradi frustracije, ki za to pasmo ni značilna. Saarloos ni agresiven, želja do pobega je močnejša. Do tujcev je zadržan in sprva nezaupljiv/sumničav. Njegova rezervirana narava in volku podobna želja po pobegu v neznanih situacijah, so značilne za Saarloosovega volčjaka in bi se morale ohraniti kot značilne lastnosti pasme. Ko se neznanci približajo Saarloosu, bi morali imeti nekaj razumevanja za obnašanje tega psa, zaradi lastnosti, ki jih ima pasma kot svojo dediščino. Prisilni neželeni pristop neznanca lahko privede do prevelike želje po begu. Zatiranje tega nagnjenja, na primer s pomanjkanjem svobode psa na povodcu, lahko povzroči da njegovo vedenje postane nervozno. Pri vzgoji je potrebno veliko potrplenja in zaupanja ter časa, so zelo inteligenti vendar tudi trmasti. Zaradi plahe narave so primerni za bolj neurbana okolja.

GLAVA:

Glava daje volčji vtis, njena velikost pa naj bo v harmoničnem razmerju s telesom. Gledano od zgoraj in od strani je glava klinasto oblikovana. Linija od gobca do dobro razvite lične kosti je zelo značilna. Skupaj s pravilno obliko in položajem oči ta linija daje željeni volčji videz.
  • KRANIALNI DEL:
Lobanja: Lobanja je ravna in široka. Izogibati se je potrebno pretiravanju s širino, ker to vpliva na značilno obliko klina. Zatilje in očesna votlina ne smeta biti opazna. Obrvni greben naj bi se združil z lobanjo v tekoči liniji.
Stop: Prehod iz močnega gobca na lobanjo mora tvoriti rahel ‘stop’.
  • OBRAZNA DEL:
Nos: Smrček je dobro pigmentiran. Most nosu je raven.
Ustnice: Dobro zaprte. Tesno prilagojene.
Zgornja čeljust: Ne sme biti groba v primerjavi z lobanjo. Preveč grobi gobec pokvri značilno obliko volka.
Spodnja čeljust: Ni vpadljiva.
Čeljust/zobje: Zgornja in spodnja čeljust sta dobro razviti in imata močan in popoln škarjast ugriz, ki je sprejemljiv tudi v obliki zelo tesnega škarjastega ugriza.
Oči: Zaželjene v rumeni barvi, mandljeve oblike vendar ne ozke, postavljene le rahlo poševno. Ne izstopajo in niso preveč okrogle, veke se dobro prilagajajo. Izraz je pozoren, zadržan, a ne nervozen. Tipično oko je zelo pomembna karakteristika za pasmo, ki poudarja željen volčji videz. Željen izraz dosežemo le s svetlim očesom. Velika pozornost mora biti dana na barvo oči, obliko in pravilen položaj v lobanji. Pri starejšem psu lahko rumena barva oči potemni, vendar mora biti prvotna dispozicija za rumeno barvo še vedno opazna. Nagnjenost k rjavi barvi ni zaželjena. Očesna votlina se tekoče zlije v lobanjo. Preveč izrazita očesna votlina, izrazit obrvni greben in izrazit ‘stop’, so nezaželjeni.
Ušesa: Srednje velika, močna, trikotne oblike z zaobljenim vrhom. Dlakavi v notranjosti. Nastavljena na nivoju oči. Ušesa so zelo mobilna in izražajo čustva in občutke psa. Nezaželjena so ušesa, ki nimajo zaobljenega vrha (so špičasta), so predolga ali nastavljena previsoko. Ušesa, ki so preveč oddaljena bočno, razblinijo tipičen videz glace in so zato manj zaželena.

VRAT:

Suh in dobro mišičast, s hrbtom se spoji v zelo tekoči liniji. Prav tako tekoča je linija od grla do prsnega koša. Vrat lahko, še posebej z zimsko dlako, krasi lep ovratnik (ruff). Koža grla je minimalna in ni vpadljiva. Za Saarloosovega volčjaka je značilno, da pri sproščenem teku (kasu), glava in vrat tvorita skoraj vodoravno črto.

TELO:

Saarloos je daljši od svoje višine.
Hrbet: Raven in močan.
Prsni koš: Običajno zaokrožen. Izogibamo se ozkih hrbtov in ploščatega prsnega koša.
Prsa: Tekoča črta prsi sega kvečjemu do komolcev. Prsni koš in razdalja med nogami, gledano od spredaj, izgledata zmerno široka (optimalno +/- štiri prste srednje velike dlani). Izogibati se je treba masivnemu prsnemu delu, saj le ta moti tipičen obris, tega vzdržljivega tekača. Obris je precej tanek in zelo volčji.
Spodnja linija: Neohlapna in rahlo zavije navzgor proti ledju.

REP:

Širok in dobro odlakan, ki sega vsaj do skočnih sklepov. Rahlo nizko nastavljen, kar pogosto povdarja rahel vbočen slok na nasadišču. Rep pes nosi rahlo ukrivljen v sabljasti obliki ali skoraj raven. Lahko ga nosi nekoliko višje ob vznemirjenju ali med tekom.

OKONČINE:

  • PREDNJI DEL:
Splošni vtis:
Noge so ravne in dobro mišičaste. Kost je v preseku ovalna in ne preveč okorna. Noge naj kažejo določeno eleganco v odnosu do telesa.
Ramena: Dovolj široka in dolga. Običajni kot približno 30° ob navpični črti, ne sme biti pretiran.
Nadlaket: Enake dolžine kot lopatica; angulacija med lopatico in nadlaktjo je normalna, ne pretirana.
Komolec: Tesno ob telesu, ne da je pritisnjen ob prsni koš. Zaradi krivulje reber in pravilnega položaja rame in nadlakti, je razdalja med sprednjimi nogami zmerno široka.
Šape: V obliki zajčjih šap, dobro mišičaste in obokane z močno razvitimi blazinicami. To je skupaj z močnimi karpalnimi sklepi in rahlo nagnjenimi biclji odgovorno za dobro fleksibilno, elastično gibanje. Ob stoji je dovoljena rahla rotacija navzven.
  • ZADNJI DEL:
Splošni vtis:
Medenica je v normalnem položaju. Zaradi nizko nastavljenega repa, ki je včasih poudarjen z rahlim vbočenim slokom na nasadišču, pa se pogosto zdi postavljena bolj poševno. Angulacija zadnjih nog je v ravnovesju z angulacijo sprednjih nog. Lahkotno gibanje, značilno za pasmo, je zelo odvisno od pravilne angulacije kolenskega in skočnega sklepa. Že najmanjše odstopanje prepreči to značilno gibanje. Ob stoji je rahlo kravja stoja dovoljena.
Zgornje stegno: Normalne dolžine in širine, močno mišičasto.
Koleno: Angulacija ni pretirana.
Skočni sklep: Angulacija ne sme biti pretirana. Kosti in mišice so močne in omogočajo optimalen razteg skočnega sklepa. Dovolj dolg (ne kratek), srednji nagib.
Zadnje noge: Dobro razvite in v dobrem loku.

GIBANJE:

Saarloos je tipičen neutruden tekač, ki z lahkoto premaga velike razdalje s svojim tempom. Ob svojem naravnem gibanju se komaj kaj utrudi in spominja na volka. Saarloos se distinktno razlikuje od drugih pasem po svojem zelo specifičnim lahkotnem gibanju. Pravilno gibanje je zelo odvisno od različnih podrobnosti v konstrukciji telesa; predvsem pa ima velik vpliv pravilna zgradba okončin. Ob prostem svobodnem teku Saarloos nosi glavo in vrat v skoraj vodoravni liniji s hrbtom; v tem položaju je položaj oči in klinasta oblika glave lepo razvidna. Pri neutrudnem teku, ki je značilno za pasmo, ni opaziti dolgih/podaljšanih korakov (to da zadnja šapa pristane zelo naprej od odtisa prednje šape; optimalno zadnja šapa pristane v bližini odtisa prve šape), ker bi to, pa tudi preveč zagnanosti, pokvarilo lahkotno gibanje, ki je potrebno za varčevanje z energijo.

KOŽUH:

Dlaka: Poletni plašč se močno razlikuje od zimskega. Pozimi večinoma prevladuje podlaka, ki skupaj z zaščitno dlako tvori obilen plašč, ki prekriva celotno telo in tvori izrazit ovratnik (ruff) okrog vratu. S poletnim plaščem zaščitne dlake zgornjega plašča prevladujejo. Temperaturne spremembe jeseni in pozimi lahko zelo vplivajo na podlako; toda dispozicija do tega mora biti vedno prisotna. Pomembno je, da so trebuh, notranjost zgornjih stegen in mošnja oddlakani.
Barve:
  • Volčje siva – od svetlih do temnih odtenkov sive.
  • Gozdno rjava – od svetlih do temnih odtenkov rjavkaste barve.
  • Krem – baza za krem je gozdno rjava z genom za belo barvo.
  • Bela – baza za belo barvo je volčje siva z genom za belo barvo.
Pigment nosu, obrobja oči, ustnice in kremplji morajo biti črne barve v volčje sivi in beli barvi. Pri gozdno rjavi in krem pa bi morala biti rjavkasto obarvani. Dlaka je blede barve na celotni spodnji strani telesa, na notranji strani okončin in na zadnji strani ‘hlačk’. Pri volčje sivi in gozdno rjavi barvi je temno barva zunanja stran okončin, morali bi imeti tudi izrazito masko.

VELIKOST:

Višina v vihru:
  • Samci: Od 65 do 75 cm.
  • Samice: Od 60 do 70 cm.
Dovoljena so rahla odstopanja navzgor.

NAPAKE:

Vsako odstopanje od zgornjih točk bi moralo biti smatrano za napako in ocenjeno glede na resnost napake ter njenega vpliva na zdravje in dobrobit psa.
GLAVA
  • Preveč okrogle izbočene oči.
  • Preveč izrazite očesne votline, da se obrvni grebeni ne združijo v lobanjo v tekoči liniji. To se pogosto pojavi z izrazitim ‘stopom’ in preokroglimi očmi.
  • Ušesa, nastavljena previsoko in/ali špičasta ušesa.
  • Ušesa, usmerjena preveč navzven. (Linija glave in konice ušesa).
TELO
  • Preglobok prsni koš.
  • Prekratko telo.
REP
  • Zaviti rep.
  • Rep nošen čez hrbet.
OKONČINE
  • Premočno okostje.
KOŽUH
  • Premalo intenzivne barve so manj zaželjene.
  • Nastanek temnega sedla zaradi slabe razporeditve temne dlake.

NAPAKE PRIMERNE ZA DISKVALIFIKACIJO:

  • Kriptorhid in delni kriptorhidni samec. (Psi pri katerih se testisi niso spustili pravilno).
  • Barva kožuha, ki ni dovoljena.
  • Vsaka oblika agresije pri Saarloosu ni dovoljena. Saj je pri njih pomembna značilnost to, da so plašni ampak nikoli agresivni.
Samo funkcionalno in klinično zdrave pse z dobrimi značilnostimi pasme, bi bilo treba uporabiti za vzrejo.
——————————————————————————-
  • Za prevod uporabljen angleški in nizozemski del.
Prevedla: Megi Delost