Evropski volčji psi, tako je Leendert Saarloos imenoval svojo pasmo.


Njegovi psi izvirajo iz križanj med nemškim ovčarjem in evropskim volkom. Ime Saarloosov volčjak je bilo podeljeno šele po njegovi smrti kot posmrtni poklon. Leendert Saarloos, rojen in vzgojen v Dordrechtu, je bil dolgo časa ladijski kuhar, vendar ga je prirojena gluhost sčasoma zadržala na kopnem. Okoli let 1920 je Leendert Saarloos križal različne živalske vrste, na primer zajce z kunci in domače z divjimi golobi. V zgodnjih 1930 letih je z nemškim ovčarjem križal volka: začetek težke poti na poti do nove pasme psov.

Leendert met Kaja
Mr Saarloos

Delavni pes

Saarloosov volčjak je zdaj idealen spremljevalec/družinski pes, toda Leendert Saarloos tega ni imel v mislih, ko je začel svoj vzrejni poskus. Želel je vzrejati zdrave in psihično stabilne policijske pse. Nemški ovčar je po njegovem mnenju postal preveč odmaknjen od narave, preveč živčen in nezdrav, za nalogo, zato je  želel v pasmo vrniti mir, moč in vzdržljivost volka.

Leendert je paril samca nemškega ovčarja po imenu Gerard von Transrhenum, psa klasičnega Pruskega tipa, s Fleuri, samico volka, ki je izvirala iz sibirske veje evropskega tipa volka (1932). Parjenje nazaj k očetu mu je dalo osnovno populacijo živali s četrtino volčje krvi.

 

Leendert je uporabil strog izbirni postopek, da bi svoje pse vzgajal za policijske pse, vendar to ni uspelo. Njegovi volčjaki niso imeli volje za napada nemškega ovčarja. Zaradi volkovega prevladujočega instinkta bežanja so ob najmanjši “nevarnosti” zbežali.

Razvoj nove pasme

Po nasvetu genetika dr. AL Hagedoorn je Leendert poskušal iz svoje populacije vzrediti novo pasmo nizozemskih psov. Prezgodaj, leta 1942, le 10 let po začetku svojega vzrejnega eksperimenta, je pri upravnem odboru zaprosil za priznanje njegovih psov kot nove pasme. Vloga je bila zavrnjena. Psi so pokazali premalo homogenosti. Leendert Saarloos je nato začel še bolj strogo kot prej izbirati svoje pse.

 

Med drugo svetovno vojno je po naključju ugotovil, da so njegovi psi, volki – zaradi njihove prijazne in previdne narave – dobro usposobljeni za pse vodnike slepih.

Posledično je ustanovil uspešno šolo za šolanje psov vodnikov za slepe. Od takrat naprej je svojo pasjo populacijo imenoval Evropski Volčjak.

 

Med letoma 1936 in 1963 je Leendert uporabil vsaj štiri, verjetno pet različnih volkov, da bi preprečil križanje sorodnikov. Kasneje je skušal pasmo bolj homogenizirati. Dobro se je zavedal lepote svojih psov, a to mu je bilo na koncu manj pomembno: “Vseeno bodo lepi.”

 

Leendert je umrl leta 1969. Obstoj evropskega volčjega je bil vprašljiv. Da bi rešili populacijo psov in delo Leenderta, so se številni ljubitelji te nove pasme v nastanku, odločili, da zapuščino Leenderta nominirajo za čistokrvnega psa.
5. julija 1975 je nizozemska kinološka zveza Raad van Beheer prepoznala obstoječo populacijo psov kot novo nizozemsko pasmo in jo v čast svojega ustvarjalca poimenoval Saarlooswolfhond.